KANDIDATKA ZA POSLANKO DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE
Sem predsednica Občinske organizacije Socialni demokrati Velenje, predsednica Ženskega foruma SD, podpredsednica Sveta predsedstva ZB za vrednote NOB Slovenije ter predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje. Na zadnjem kongresu Socialnih demokratov sem bila izvoljena za podpredsednico. Glede na porazdelitev dela pokrivam sektor države, kamor spadajo obramba in zaščita, notranje zadeve, javna uprava, lokalna samouprava in regionalizem ter pravosodje. Sem tudi članica Zelenega foruma SD.
Moje videnje razvoja Slovenije je popolnoma drugačno od smeri, v katero gremo danes. Moje videnje temelji na demokratični družbeni urediti, s spoštovanjem človekovih pravic, svobode medijev in vladavini prava. Za doseganje enakosti spolov, spoštovanju različnosti, solidarnosti, skrbi za sočloveka, dialogu.
Odlično poznam področje lokalne samouprave, saj sem vodila občinsko upravo Mestne občine Velenje v času županov Srečka Meha in Bojana Kontiča. Prav Bojan je bil tisti, ki me je pred leti prvi nagovoril, da vstopim v politiko in da kandidiram za poslanko.
Aktivno sem delovala v združenjih občin, zlasti v Skupnosti občin Slovenije. Vrsto let sem bila predsednica komisije za zakonodajna ter pravna vprašanja kot tudi komisije za regionalni razvoj pri SOS–u.
Imam izkušnje iz gospodarstva, kjer sem bila kot ena redkih žensk predsednica Nadzornega sveta Elektra Maribor, ki je imel prav v tistem času obdobje najuspešnejšega delovanja. Kot predstavnica delodajalcev sem bila članica Upravnega odbora Univerze v Mariboru.
Kot Ministrica za obrambo Republike Slovenije sem pridobila dragocene diplomatske izkušnje. S to funkcijo pride tudi detajlno poznavanje drugih svetovnih razmer, vojn in kriznih žarišč ter razlogov zanje.
Po nastopu mandata v Državnem zboru sem prevzela področje gospodarstva ter pravosodja. Bila sem izvoljena za podpredsednico Državnega zbora Republike Slovenije.
S ponosom sem sprejela delo Ministrice za pravosodje Republike Slovenije in z ekipo naredila velike premike. Naj spomnim, da so živali postale čuteča živa bitja; žrtve v kazenskih postopkih niso več le kolateralna škoda; prva sem se v javnosti izpostavila z zagovarjanjem »samo ja pomeni ja«.
Pri opuščanju premoga ne bi smela biti ključna le ciljna letnica, ampak predvsem pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za pravično tranzicijo. Breme ne sme biti le na dolini, temveč mora biti enakomerno porazdeljeno med vse prebivalce Slovenije. Vključeni morajo biti vsi deležniki, odločitve pa sprejemati na strokovnih podlagah.
Vesela sem, da se je del 3. razvojne osi končno začel graditi. Potrebno je zagotoviti izpeljavo celotnega projekta izgradnje hitre ceste do Šentruperta. In pri tem ne smemo pozabiti na modernejšo železniško povezavo.
Ne gre le za t.i. sredstva za premogovne regije, gre za vse razpise ter za razvojne pobude na različnih področjih: potencialni investitorji, ki bodo odpirali nova delovno mesta, pri čemer bomo še kako pazili na okolju prijazno industrijo; občine pri izgradnji infrastrukture in stanovanj; sredstva namenjena kulturi, športu, programom za občanke in občane različnih starosti, programom za rudarje in druge zaposlene v s premogovnikom povezanih podjetjih.
Ne le v Ljubljani, temveč tudi v drugih krajih, tudiv Velenju, kjer ima občina smele načrte. Mladim, njihovemu izobraževanju, reševanju stisk – se bo potrebno posebej posvetiti in jih postaviti med prioritete.
Ne smemo čakati, da se poveča brezposelnost ter šele potem pristopili k pravnim podlagam za reševanje brezposelnosti, to moramo narediti čimprej. Osnutek sprememb zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sem že pripravila, preko razvojne agencije in so ga podrli župani obeh premogovnih regij.
Potrebno je poskrbeti tako za dolgotrajno oskrbo starejših, domsko in v domačem okolju. Dostopno in kakovostno javno zdravstvo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah ter za druge zahtevne specialistične potrebe.
Vzpostaviti bo potrebno demokracijo z boljšim sodelovanjem med civilno družbo in politiko ter izobraziti ljudi tako, da bomo kot družba odporni na poskuse vzpostavitve avtoritarne vladavine.
Želimo pričeti razpravo o uvedbi 32 urnega delovnika.Marsikdo se smeji ali temu nasprotuje… Začnimo z razpravo, tu v Velenju imamo že primer dobre prakse. Poskusno se tega lotevajo tudi v drugih državah.
Parlamentarne volitve bodo odločile, ali bomo postali avtoritarna država ali pa bomo odločitve sprejemali na demokratični način z več sodelovanja.
Sem Andreja Katič rojena 22. decembra 1969 v Slovenj Gradcu. Otroštvo sem preživljala v Šoštanju, srednjo šolo obiskovala v Velenju. Leta 1996 sem z diplomskim delom z naslovom Imisije – razmerje med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom končala študij prava na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in pridobila naziv univerzitetna diplomirana pravnica.
Po študiju sem se zaposlila v Mestni občini Velenje, v kateri sem od leta 1998 do 1. avgusta 2014 opravljala delo direktorice občinske uprave Mestne občine Velenje. Ves čas sem sodelovala pri delu Združenja mestnih občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, v katerih sem več let vodila Komisijo za pravna in zakonodajna vprašanja ter Komisijo za regionalizacijo. V letu 2006 sem prejela Bronasti znak Skupnosti občin Slovenije za dosežke, ki so izjemnega pomena za razvoj lokalne samouprave ter širitev vloge Skupnosti občin Slovenije. Štiri leta sem bila članica Upravnega odbora Univerze v Mariboru in Sveta Zdravstvenega doma Velenje. Več let sem bila tudi članica Sveta Knjižnice Velenje. Dolga leta sem bila predsednica združenja direktorjev občinskih uprav slovenskih občin. Kot predstavnica občin sem sodelovala v Nadzornem svetu za Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov ter za Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture. Kot predsednica skupščine Komunalnega podjetja Velenje in Nadzornega sveta Elektro Maribor sem si pridobila izkušnje v gospodarstvu. Vseskozi sem aktivna v družbenem življenju lokalne skupnosti, saj sem med drugim opravljala delo komisarke projekta Velenje – Unicefovo otrokom prijazno mesto ter sodelovala v Sosvetu za izboljšanje varnosti občank in občanov, katerega prizadevanja so bila nagrajena z razglasitvijo Velenja za najvarnejše slovensko mesto za leto 2013. Na parlamentarnih volitvah leta 2014 sem bila izvoljena za poslanko Državnega zbora RS in bila do imenovanja na ministrski položaj tudi njegova podpredsednica. 13. maja 2015 me je Državni zbor RS imenoval za ministrico za obrambo RS. 13. septembra 2018 sem prisegla v Državnem zboru kot ministrica za pravosodje RS, funkcijo sem opravljala do primopredaje ob oblikovanju nove vlade zaradi odstopa premierja. Po prenehanju razlogov za mirovanje delovnega razmerja sem se vrnila nazaj v upravo Mestne občine Velenje kot svetovalka županu. V 2020 sem bila imenovana za predsednico Območnega razvojnega sveta SAŠA regije.
Prioriteto svojega dela namenjam varovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti na področju enakosti spolov, pod mojim vodstvom se je pričela spreminjati kazenska zakonodaja (npr. prenos direktive o žrtvah, uvedba modela soglasja - samo ja pomeni ja - pri kaznivem dejanju posilstva). Sem velika zagovornica zdravega življenjskega okolja in živali, ki je s spremembo stvarnopravne zakonodaje (živali so čuteča živa bitja) sprožila posodobljenje področja zakonske zaščite živali.
Kot predsednica Združenja borcev za vrednote NOB Velenje ter podpredsednica Sveta predsedstva Zveze borcev za vrednote NOB Slovenije velik del svoje dejavnosti namenjam tudi ohranjanju spomina na dogodke med 2. svetovno vojno in negovanju vrednot, na katerih je po vojnih grozotah nastala nova združena Evropa, varovanje človekovega dostojanstva, miru in svobode, enakosti, demokracije, pravne države, svobode medijev...
